Zakaj se novi iranski voditelj Modžtaba Hamenej še ni pojavil v javnosti?

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v intervjuju za MS Now zanikal, da da bi Iran v celoti zaprl Hormuško ožino. Dejal je, da je ta zaprta le za plovila, povezana z ZDA in Izraelom. "Zaprta je samo za ameriške in izraelske ladje ter tankerje, ne pa za druge," je po poročanju CNN dejal.

Ob nadaljnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran, je Aragči napovedal povračilne ukrepe zaradi ameriškega vojaškega napada na otok Harg, preko katerega gre večina izvoza iranske nafte.

Iran je po poročanju CNN opozoril, da bo ciljal na naftno, energetsko in drugo infrastrukturo po vsem Bližnjem vzhodu, povezano z ZDA, če bodo napadene še druge podobne lokacije v Iranu, so danes poročali z državo povezani mediji.

Če bi prišlo do napadov na iranske energetske objekte, bodo "vsa naftna, gospodarska in energetska infrastruktura naftnih podjetij po vsej regiji, v katerih imajo Američani deleže ali ki sodelujejo z ZDA, uničena in spremenjena v kup pepela", je besede tiskovnega predstavnika poveljstva iranskih oboroženih sil povzela iranska tiskovna agencija Fars.

Pred tem je Iran izdal opozorilo civilistom v Združenih arabskih emiratih (ZAE) in jih pozval, naj se ne zadržujejo v bližini glavnih pristanišč države. Iranska vojska je danes sporočila, da meni, da ima "legitimno pravico" napasti ZAE, natančneje "izhodiščne točke za izstreljevanje ameriških raket v ladijskih pristaniščih, dokih in ameriških vojaških skrivališčih".

Palestinsko gibanje Hamas je v izjavi danes pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu prenehanju vojne, ki je izbruhnila konec februarja. Ob tem je Iran pozval, naj se vzdrži napadov na sosednje države.

Iran se je na izraelsko-ameriške napade odzval z napadi na več kot deset držav v regiji, kjer imajo ZDA svoje oporišča in ekonomske interese.

Poziv Hamasa prihaja v času, ko se je v konflikt z Izraelom ponovno vključila libanonska proiranska skupina Hezbolah. Ta je ob začetku iranske vojne proti Izraelu izstrelila več sto raket. V povračilnih napadih Izraela je v Libanonu po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje umrlo okoli 800 ljudi.

Iran je bil dolgo eden najpomembnejših podpornikov Hamasa. Analitiki ocenjujejo, da je Teheran gibanje letno financiral z več deset milijoni dolarjev. Pod vodstvom pokojnega ajatole Alija Hameneja je Iran podporo palestinskim skupinam, kot je Hamas, videl kot osrednji steber svoje regionalne strategije proti Izraelu in njegovim zaveznikom, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Mednarodna podpora Hamasu prihaja tudi iz drugih držav v regiji, predvsem iz Katarja in Turčije. Doha je bila ključni finančni podpornik Gaze med Hamasovo oblastjo, pri čemer je bila večina sredstev namenjena humanitarni pomoči ali obnovi.

Katar je prav tako gostil politično vodstvo Hamasa v Dohi, kar mu je omogočilo mednarodne stike in sodelovanje v pogajanjih z Izraelom.

Ameriški predsednik Trump je po poročanju CNN na svoji platformi Truth Social sporočil, da je bilo na letališču v Savdski Arabiji zadetih pet ameriških letal za zračno oskrbo z gorivom, vendar da so utrpela minimalno oziroma "skoraj nikakršno škodo."

Po njegovih besedah so štiri od petih zračnih tankerjev že v uporabi, medtem ko je peti utrpel nekoliko več škode, a da bo prav tako kmalu spet začel obratovati.

Dva tankerja z utekočinjenim naftnim plinom, ki plujeta pod indijsko zastavo, sta varno prečkala Hormuško ožino in sta na poti proti Indiji, je danes sporočilo indijsko ministrstvo za pomorstvo.

Po navedbah indijskega ministrstva za pomorstvo sta tankerja ožino prečkala zgodaj zjutraj in prevažata okoli 92.700 ton utekočinjenega naftnega plina. V prihodnjih dneh naj bi prispela v zahodnoindijski pristanišči Mundra in Kandla.

Prehod indijskih tankerjev je redek primer plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, kjer je Iran zaradi vojne na Bližnjem vzhodu skoraj povsem ustavil pomorski promet. Skozi Hormuško ožino sicer poteka približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in utekočinjenim naftnim plinom.

Indija, ki je druga največja uvoznica utekočinjenega naftnega plina na svetu, je zaradi motenj pri dobavi ta teden uvedla strožji nadzor nad razdeljevanjem plina in prednostno oskrbo gospodinjstev, prometa in proizvodnje. Nekatera indijska podjetja so že opozorila na zmanjšane dobave plina in možne motnje v proizvodnji.

Varna plovba tankerjev sledi nedavnim pogovorom med New Delhijem in Teheranom. Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je potrdil, da je z iranskim kolegom Abasom Aragčijem razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu. O tranzitu energentov iz Perzijskega zaliva je z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom v četrtek govoril tudi indijski premier Narendra Modi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes sporočil, da je Libanon pripravljen na neposredne pogovore z Izraelom, ter ponudil, da bi pogajanja potekala v Parizu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izrael je pozval, naj ustavi napade in začne pogovore za trajno rešitev.

"Libanonska vlada je dala vedeti, da je pripravljena na neposredne pogovore z Izraelom," je zapisal Macron na družbenem omrežju X. "Francija je pripravljena olajšati te pogovore in jih gostiti v Parizu," je dodal in navedel, da je o tem govoril z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in premierjem Nawafom Salamom.

Macron je opozoril, da je treba storiti vse, da Libanon ne zaide v kaos. Poudaril je, da mora proiransko šiitsko gibanje Hezbolah takoj ustaviti neodgovorno ravnanje, Izrael pa opustiti načrte za obsežno ofenzivo in prenehati z obsežnimi zračnimi napadi na Libanon ter libanonski vladi omogočiti, da izpolni zaveze glede suverenosti države.

Najnovejše napade na cilje v Libanonu je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je proiransko šiitsko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odgovorilo na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran. Vodja Hezbolaha Naim Kasem je v petek dejal, da je skupina pripravljena na dolgotrajno konfrontacijo z Izraelom.

Policija v Abu Dabiju je sporočila, da so v Združenih arabskih emiratih pridržali 45 oseb, med njimi tujce, zaradi objavljanja lažnih informacij ter nezakonitega snemanja v času, ko Iran nadaljuje napade na zalivske države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Osumljeni so snemanja med napadi in objave posnetkov na družbenih omrežjih, pa tudi objavljanja netočnih informacij, s katerimi bi lahko vplivali na javno mnenje, in širjenja govoric, je na omrežju X sporočila policija.

Vsi, ki so na območju emiratov, so dobili sporočila, s katerimi jih oblasti svarijo pred možnimi pravnimi posledicami širjenja občutljivih informacij in slikovnega gradiva.

Britansko veleposlaništvo v emiratih je v petek po pridržanju 60-letnega britanskega državljana, posvarilo britanske državljane pred posledicami objave slik ali videoposnetkov, povezanih z vojaškimi incidenti, vključno s slikami poškodb na stavbah zaradi napadov. Poleg tega je prepovedano fotografiranje določenih mest, kot so vladna poslopja ali tuja veleposlaništva, so opozorili.